 |
S pospešeno gradnjo širokopasovnih omrežij v manj razvitih regijah, posebno na podeželskih območjih ter povezovanjem teh omrežij z državnimi hrbteničnimi omrežji in dopolnjevanjem obstoječega stacionarnega širokopasovnega omrežja s stacionarnimi ali brezžičnimi širokopasovnimi omrežji glede na gospodarsko upravičenost bomo v Sloveniji ustvarili možnosti za resničen prehod v družbo informacij. Izvajanje programa bo vsem končnim uporabnikom v Sloveniji omogočilo, da dostopajo do svetovnega spleta po širokopasovnih povezavah, in pripeljalo do enakomernejše območne razvitosti omrežij in storitev elektronskih komunikacij.
Predmet projekta
- Pospešena gradnja širokopasovnih omrežij v manj razvitih regijah, še posebej na podeželskih območjih, in povezovanje teh omrežij z nacionalnimi hrbteničnimi omrežji
- Dopolnjevanje obstoječega stacionarnega širokopasovnega omrežja s stacionarnega ali brezžičnimi širokopasovnimi omrežji glede na ekonomsko upravičenost
Cilj projekta
Izvajanje programa bo omogočilo vsem končnim uporabnikom v Sloveniji, da dostopajo do svetovnega spleta preko širokopasovnih povezav, pripeljalo bo do enakomernejše prostorske razvitosti omrežij in storitev elektronskih komunikacij. Ciljni uporabniki so končni zasebni uporabniki, javne institucije in gospodarstvo.
Do konca leta 2010 mora biti vsakemu prebivalcu omogočeno, da se poveže s svetovnim spletom s hitrostjo vsaj 512 kbit/s, najmanj 90 % prebivalcem pa s hitrostjo vsaj 2Mbit/s. Dolgoročna cilja sta omogočiti 90 % prebivalcem dostop do storitev trojčka »triple play« in hitrost vsaj 20 Mbit/s do leta 2015 in jim omogočiti optične povezave do doma do leta 2020.
Priložnosti oz. težave, ki jih odpravljamo s projektom
Za uporabnika je pomembna možnost dostopa do širokopasovnih omrežij oziroma do storitev, ki jih omogočajo širokopasovna omrežja, in možnost izbire med različnimi ponudniki, pomembna pa je seveda tudi hitrost prenosa podatkov. Zahteva za čim večjo hitrost se pri uporabnikih oblikuje najpozneje potem, ko uporabnik določene aplikacije že uporablja. Čeprav ima uporabnik morda že dostop do omrežja z nižjo hitrostjo prenosa podatkov, kljub temu povprašuje po višji kakovosti prenosa podatkov.
V mestih z veliko zgoščenostjo uporabnikov v bližini glavnih telekomunikacijskih vozlišč ponudnikov je v Sloveniji moč izbirati med ponudniki različnih vrst širokopasovnega dostopa. Vendar je vzpostavljena konkurenca le med različnimi vrstami dostopa, kakor so xDSL, kabelski modemi ali brezžični dostop. Konkurenca znotraj posameznih vrst dostopa se v zadnjem času izboljšuje. Tako je danes na trgu že kar nekaj ponudnikov storitev xDSL. Boljše je stanje pri ponudnikih kabelskega interneta, saj je v okviru enega operaterja kabelskega omrežja ponekod že mogoče naročiti dostop do svetovnega spleta pri različnih ponudnikih.
Zunaj mestnih naselij je položaj drugačen. Omrežja so na voljo predvsem tam, kjer je minimalna zgoščenost uporabnikov, ki še zagotavlja donosnost krajevnim operaterjem, ali pa so podjetja v sodelovanju s krajevnimi oblastmi investirala v lastno optično infrastrukturo. Najbolj razširjeni so telefonski bakreni vodi, ki sežejo skoraj v vsak slovenski dom tudi na podeželju, saj je del prebivalstva v preteklosti sofinanciral graditev telefonskega omrežja predvsem na podeželskih področjih. Ni pa mogoče povsod tam tudi pridobiti priključka xDSL ali priključka izvedenega v alternativni tehnologiji.
Ponujene priložnosti
Projekt predvideva več ukrepov. Gradila se bodo omrežja za brezžične širokopasovne dostope, spodbujala se bo konkurenca in zmanjševale ovire za gradnjo širokopasovnih omrežij. Ukrepi, ki vključujejo uporabo državnih in evropskih sredstev, se bodo izvajali na področju celotne države s poudarkom na pospešeni gradnji širokopasovnih omrežij v manj razvitih regijah, še posebej pa na podeželskih območjih. Vse aktivnosti bodo potekale na podlagi gradnje odprtih, konkurenčnih omrežij, do katerih bodo imeli dostop vsi operaterji omrežij in storitev, ne da bi dajali prednost določeni tehnologiji.
Učinki projekta
Doseženi cilji projekta, tako kratkoročni kakor dolgoročni, bodo spodbudili razvoj različnih storitev, povečali učinkovitost javnih institucij in gospodarstva, omogočili hitrejši dostop do znanja in razvoj podjetništva z visoko dodano vrednostjo tudi v manj razvitih krajih. Pozitivni učinki se bodo pokazali pri razvoju gospodarstva in bodo vplivali na razvoj v izobraževalnih, Raziskovalnih, kulturnih in zdravstvenih institucijah.
Pozitivni učinek bo tudi enakomernejši razvoj regij in podeželja. Zaradi posrednih učinkov je pričakovati do 400 novih delovnih mest, enakomerno porazdeljenih po vsej državi, predvsem pa večja učinkovitost in uspešnost obstoječih delovnih mest. Samo izvajanje ukrepov bo prineslo vsaj 100 novih delovnih mest.
Delovna skupina
Projektni vodja za izgradnjo Nacionalne širokopasovne mreže je mag. Matjaž Janša, generalni direktor Direktorata za elektronske komunikacije
Člani projektne skupine za izgradnjo Nacionalne širokopasovne mreže:
- Leon Devjak, sekretar, Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko,
- Andrej Flogie, v.d. generalnega direktorja, Direktorat za informacijsko družbo, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo,
- Boštjan Mrak, Ministrstvo za finance,
- Franc Lenarčič, Ministrstvo za okolje in prostor,
- mag. Rado Gornik, član sveta za elektronske komunikacije.
|
