Živimo v časih, ko je znanje dragoceno. Morda povsod še ni tako cenjeno, kot bi moralo biti, je pa nesporno, da brez znanja v bodočnosti ne bo delovnih mest, ki bodo mladim ljudem omogočila življenje, kot si ga predstavljajo in želijo.
Želja po znanju se veča
Želja po znanju je med mladimi vse večja, kar dokazuje tudi dejstvo, da se danes v Sloveniji vpisuje na študij že dve tretjini vse mlade populacije.
V primerjavi z letom 1996 se je v študijskem letu 2005/2006 vpis v visokošolske programe podvojil. Vzpodbudno je, da se je povečal vpis tudi na podiplomskem študiju, saj to daje nov zagon prihodnjemu razvoju Slovenije.
Država se pomena izobraževanja zaveda
Država se pomena izobraženih mladih ljudi dobro zaveda, zato o kvir gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji seveda ni mogel zaobiti mladih – predvsem dijakov in študentov.
Ustvariti je potrebno presežno vrednost v znanju
Ustvariti hočemo presežno vrednost znanju, zato želimo reformirati sistem izobraževanja in usposabljanja v smeri večje kakovosti in konkurenčnosti, ki bo v korist vseh - učencev, dijakov, študentov, pa tudi odraslih in gospodarstva nasploh .
Vlada RS si prizadeva z reformami na področju visokega šolstva doseči naslednje cilje.
Skrajšati čas trajanja študija
Dejstvo je, da je čas študija v Sloveniji predolg. Skoraj sedem let v povprečju traja, da slovenske študentke in študentje diplomirajo. To je breme tako za starše, kot za državo, še najbolj pa za mlade same, saj je na ta način pot do ustvarjanja samostojnega življenja (pre)dolga.
K skrajšanju študija bo med drugim pripomogla uvedba bolonjskih študijskih programov, ki morajo biti v celoti oblikovani do leta 2010. Obenem bo potrebno popraviti politiko vpisovanja.
Tu gre predvsem za omejitev časovne veljavnosti pravice do ponovnega vpisa, pravice do samo enkratnega financiranja celotnega študija, natančnejše opredelitve rokov za kontrolo študijskih obveznosti.
Odpreti visokošolski prostor
Vlada RS se zavzema za odprt visokošolski prostor in nastajanje novih manjših a kakovostnih univerz. Dolgoročni cilj je oblikovati do deset univerz skupaj z visokošolskimi inovativnimi središči (VIS), ki bodo povezala regionalna visokošolska središča s tehnološkimi centri, centri odličnosti, inkubatorji podjetij in z vso ustrezno infrastrukturo.
Taka središča naj bi nastala v vseh večjih mestih, kjer imajo lastne ambicije po nastajanju novih fakultet ter višjih in visokih šol.
In kaj bodo od tega imeli mladi? Visoke šole bodo bliže kraju njihovega bivanja, programi pa bodo podpirali smeri in poklice, ki jih potrebuje lokalno gospodarstvo.
Uravnotežiti vpisna razmerja
Pregled sestave slovenskih diplomantov v primerjavi z diplomanti drugih evropskih držav pokaže določene slovenske značilnosti in pomanjkljivosti. Najbolj očitne so razlike na področjih zdravstva, naravoslovja, tehnike in družboslovja.
Odstotki diplomantov s področja zdravstva, tehnike in naravoslovja v primerjavi s skandinavskimi državami močno zaostajajo, pri družboslovju pa uhajajo daleč naprej.
V tako hitro razvijajočem se svetu je težko z gotovostjo napovedati, kakšne bodo potrebe trga delovne sile čez pet ali celo čez deset let. Znani pa so podatki, kakšna so razmerja med posameznimi vrstami poklicev v razvitih državah, s katerimi se želimo čez pet ali deset let izenačiti ali se jim vsaj močno približati.
V Razpisu za vpis v visoke šole za šolsko leto 2006/2007 je Vlada RS že povečala število vpisnih mest na naravoslovju, matematiki in računalništvu za 14, na tehniki pa za 10 odstotkov. Hkrati je na področju družboslovnih ved zmanjšala število vpisnih mest za 10 odstotkov.
Izboljšati kakovost univerz
Dobra univerza je raziskovalna univerza. Bolonjska reforma predvideva povečanje števila raziskovalnih ur za študente višjih letnikov, hkrati pa tudi več možnosti sodelovanja študentov na programih drugih univerz, oz. prehajanja med različnimi univerzami.
Zaradi tega morajo biti podobni visokošolski programi na različnih univerzah zelo podobno strukturirani, posamezni predmeti pa ovrednoteni z enakim številom kreditov oz ECT točk.
Novi bolonjski programi so vsekakor priložnost za odprtje novega poglavja v našem visokošolskem prostoru. V Evropi so si enotni, da je bistvo bolonjskih programov v tem, da morajo biti kompetence in znanja, ki jih študent dobi, ko predela vsak predmet in naredi izpit, jasno razvidne in v praksi dokazljive.
Le tako bodo diplomanti zlahka spoznani za sposobne strokovnjake in kot taki zaželeni na trgu delovne sile.
Dvigniti standard študentk in študentov
Vlada se zaveda pomena dviga ravni laboratorijske opreme, informacijske infrastrukture za mlade ter izboljšanja študentske nastanitve. Pristojno ministrstvo (MVZT) zaključuje projekt izgradnje in prenove študentskih bivalnih zmogljivosti.
V Mariboru je bil projekt končan že v letu 2005, v Ljubljani naj bi bil še letos. V prihodnjih letih bo prioriteta novogradenj študentskih domov usmerjena k Univerzi na Primorskem, v Ljubljani in Mariboru pa bodo sredstva namenjena predvsem obnovi obstoječih študentskih domov.
Nujno je potrebno urediti tudi sistem štipendiranja študentk in študentov. Glavni cilj na tem področju bo spodbujanje štipendiranja tistih študijskih smeri, ki so trenutno deficitarne.
Seveda pa bodo še vedno na voljo štipendije, s katerimi bomo omogočili študij socialno ogroženim študentom. Prav tako bomo s Zoisovimi štipendijami za najboljše dijake in študente še naprej nagrajevali odličnost.
Reforme, ki jih načrtuje Vlada RS, so v prid vsem prebivalkam in prebivalcem Slovenije, predvsem pa mladim, ki si šele začrtujejo obrise svoje poklicne kariere in življenjske poti. Izdatno pa pomagajo tudi delodajalcem, ki se bodo laže odločali za zaposlovanje mladih. |
