|
Minister na Službi Vlade RS za razvoj dr. Žiga Turk je danes predstavil ključne dosežke službe v mandatu 2004-2008. Ocenil je, da je bila Služba za razvoj glavni motor sprememb na gospodarskem in socialnem področju, ki so prispevale k velikemu pospešku gospodarske rasti in bistvenemu zmanjšanju brezposelnosti. Služba je v slovenski prostor prinesla zavedanje o potrebnosti sprememb, modernizacije, reform. »Reforme so se splačale, prinašajo rezultate in zdaj jih je veliko lažje zagovarjati, saj se naš razvoj ne sme ustaviti,« je povedal minister Turk.
»Maloštevilna služba je spremljala in pospeševala izvajanje Strategije razvoja Slovenije, lizbonskega nacionalnega programa reform, Okvirja gospodarskih in socialnih reform ter Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023. Ocenjujemo, da smo delno ali v celoti realizirali 75 odstotkov reform. Bruselj naš napredek ocenjuje kot dober, Business Europe nas uvršča v skupino najboljših držav, napredovali smo na lestvici konkurenčnosti IMD. Ustanovitev samostojne službe za razvoj in koordinacijo interdisciplinarnih, čez-sektorskih nalog je inovacija te vlade. Izkazala se je za pravilno, saj je v teku mandata služba prevzela dodatne naloge kot so prenova evropske lizbonske strategije, vodenje Sveta za trajnostni razvoj, ustanovitev Sveta za konkurenčnost in podobno. SVR vodi tudi pristopanje Slovenije v OECD, ki je doseglo pomemben mejnik z ažurno oddajo Pristopnega memoranduma julija letos,« je uvodoma uspešen mandat službe utemeljil minister Turk.
Služba vlade za razvoj je bila ustanovljena novembra 2005. Od januarja 2006 do marca 2006 jo je vodil dr. Jože P. Damjan, nasledil ga je državni sekretar Andrej Horvat, februarja 2007 ga je nasledila državna sekretarka Katja Lautar, marca 2007 pa je vodenje službe prevzel minister dr. Žiga Turk. Služba je bila maloštevilna, na njej je delalo med 10 do 20 ljudi. Ta mandat lahko razdelimo na dva dela. V letih 2005 in 2006 se je služba ukvarjala predvsem z načrtovanjem reform in razvojnih projektov, v letih 2007 in 2008 pa je spremljala in pospeševala izvajanje Strategije razvoja Slovenije, lizbonskega nacionalnega programa reform, Okvirja gospodarskih in socialnih reform ter Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih in prevzela številne nepredvidene zadolžitve. Spomladi 2007 je bila sprejeta Uredba o dokumentih razvojnega načrtovanja, ki jasno definira pristojnost in vpliv službe.
SVR je glavni motor sprememb
14. julija 2005 je vlada ustanovila odbor za reforme, v katerega je pritegnila okrog dvesto neodvisnih, pretežno nestrankarskih strokovnjakov, ki so sistematično pregledali vsa področja državnih politik in pod vodstvom Jožeta P. Damjana pripravili nabor 67 reformskih ukrepov. 18. aprila 2006 je bilo na pobudo vladne koalicije ustanovljeno Partnerstvo za razvoj, v katerega sta poleg SDS, NSI, SLS, Desus pristopila tudi SD in SNS, s ciljem oblikovanja konsenza o potrebnosti nekaterih sprememb na gospodarskem in socialnem področju. Okvir gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji je naletel na buren odziv v javnosti, predvsem pri sindikatih. Kljub dejstvu, da so se nekatere reforme izkazale nesprejemljive za Slovenijo, pa se je v Sloveniji začel proces, ki naše gospodarstvo vodi v smeri večje tekmovalnosti, gospodarske svobode in upoštevanja podjetnosti ljudi kot enega izmed glavnih motorjev razvoja. »Danes skoraj celoten spekter politike vsaj deklarativno priznava, da je denar potrebno najprej zaslužiti, potem pa se ga lahko deli; prav tako se Slovenci bolj zavedamo nujnosti izboljševanja naše globalne konkurenčnosti in potrebe, da globalizacijo izkoristimo za svoj razvoj,« je poudaril minister Turk.
Spremljali smo izvajanje razvojnih dokumentov
Ocenjujemo, da smo deloma ali v celoti izpeljali 75% reform, kar je za tako širok nabor ukrepov dober uspeh. Tudi sicer je normalno, da so nabori reformskih idej daljši in radikalnejši kot se potem izvedejo. Te reforme so se splačale. "To je bil mandat z najvišjo povprečno gospodarsko rastjo v samostojni Sloveniji in največjim zmanjšanjem brezposelnosti. Pravijo, da smo imeli dober veter, ampak dvignili smo tudi prava jadra" je povedal minister Turk.
Ocenjujemo, da je napredek pri izvajanju Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 primeren. Služba za razvoj je dosegla, da so v predlogu proračuna za leto 2008 in leto 2009 resolucijski projekti prvič sistematično uvrščeni v Načrt razvojnih programov. Najbolje napredujejo projekti, ki niso zgolj v interesu države, ampak zanimajo gospodarske družbe, mesta, pokrajine, občine, ustanove. Kot živ dokument, ki predstavlja zgolj indikativen nabor projektov je resolucije doživela tudi nekaj popravkov.
Tuje ocene pritrjujejo uspešnosti slovenskega razvoja. Minister Turk jih je nekaj naštel: »Business Europe nas postavlja v skupino najbolje ocenjenih evropskih držav, skupaj z npr. Irsko in Luksemburgom. Ocena Bruslja o napredku pri izvajanju lizbonskih reform je "dober napredek", kar je druga najboljša ocena, glede na število priporočil pa smo v zgornji tretjini držav. Število opomb Bruslja smo od leta 2007 do 2008 prepolovili. Na lestvici konkurenčnosti IMD smo napredovali iz 40. na 32. mesto, na lestvici "zelenega nacionalnega produkta" univerz Yale in Columbia pa si z VB in Nemčijo delimo 13. do 15. mesto.«
Strokovno smo podpirali reformno zakonodajo
Na področju socialnih reform je Služba za razvoj predvsem poskrbela za večjo odgovornost posameznika zase, in za druge spremembe na področju socialnih transferjev in pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, sodelovala pri spremembi aktivne politike zaposlovanja, prenovi sistema štipendiranja, zasnovi enotnega usklajevanja socialnih transferjev, poskrbela za večjo fleksibilnost trga dela in prenovo strategije vseživljenjskega učenja ter sistema strokovnega in poklicnega izobraževanja. Minister je poudaril, da je Služba za razvoj tudi zagovarjala fleksibilnejši sistem zaposlovanja najtežje zaposljivih oseb, ki so dolgotrajni prejemniki socialnih pomoči in aktivno sodelovala v postopku priprave in sprejemanja socialnega sporazuma. Na področju gospodarskih reform je Služba za razvoj zagovarjala konkurenco, gospodarsko svobodo, poenostavljanje zakonodaje in večjo prijaznost do podjetnikov, zmanjševanje in poenostavitev davčnega bremena, ter dvosmerni pretok in uporabe znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta.
Služba za razvoj je aktivno sodelovala pri pripravi naslednjih reformskih zakonov: Zakon o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona, Zakon o družbah tveganega kapitala, Zakon o podpornem okolju za podjetništvo, Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva Republike Slovenije 2007-2010, Zakon o prenosu nalog v pristojnost pokrajin, Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona graditvi objektov, Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v RS v programskem obdobju 2007 -2013, Zakon o štipendiranju, Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o subvencioniranju študentske prehrane.
Trajnostni razvoj smo vpeli v jedro razvojnega načrtovanja
Minister Turk je v letu 2007 prevzel vodenje Sveta za trajnostni razvoj. Tako je na enem mestu združen trajnostni razvoj ter strategija za rast in delovna mesta, kar je vzorec, ki smo ga predlagali tudi za nadaljevanje lizbonske strategije po letu 2010. Načelo smo tako trajnosti tudi organizacijsko vpeli kot obvezno horizontalno paradigmo. Svet je bil okrepljen s stalnim sekretariatom in se je začel bistveno bolj redno sestajati ter spremljati delo vlade. Združili smo trajnostni razvoj in strategijo za rast in delovna mesta. V okviru delovanja Sveta za trajnostni razvoj pa smo ustanovili delovno skupino za Zelena javna naročila, ki bo pripravila predlog akcijskega načrta do konca leta ter izdelali scenarije za nizkoogljično Slovenijo.
Nepredvidene naloge
Kot glavni pogajalec za vstop Slovenije v organizacijo najrazvitejših držav, OECD, je minister izpostavil, da smo julija letos pravočasno oddali izhodiščni memorandum, v katerem smo se opredelili do vseh aktov OECD in ki je osnova za posamezna pogajanja znotraj odborov, ki se bodo tako pričela že to jesen.
Tudi v času predsedovanja Slovenije Svetu EU je bila Služba za razvoj nosilka ene izmed štirih prioritet predsedovanja, lizbonske strategije, ter poskrbela za uspešen prehod na nov cikel za novo triletno obdobje lizbonske.
Znanje in ustvarjalnost
»Z ustanovitvijo Sveta za konkurenčnost in njegovih desetih razvojnih skupin je SVR presekala gordijski vozel, ki se je v Sloveniji ves čas zapletal na področju sodelovanja znanosti in gospodarstva,« je minister Turk uvodoma pojasnil pomen Sveta za konkurenčnost. V razvojnih skupinah sodeluje prek 150 strokovnjakov iz gospodarstva in znanstvenikov, ki oblikujejo sektorske strategije na področju znanosti in tehnologije in iščejo presečišča med področji, kjer v Sloveniji obstaja znanstvena odličnost in industrijski potencial. Svet za konkurenčnost bo koordiniral politike podpornih inštitucij družbe znanja torej ARRS, TIA, JAPTI, Slovenski podjetniški sklad, Družba tveganega kapitala, Ekološki sklad in podobno.
Pri tem je posebej izpostavil aktivno vlogo SVR pri spodbujanju tehnološkega razvoja ter razrešitev ''pat'' pozicije razpetosti TIA med MVZT in MG. V letu 2006 je imela TIA za izvajanje programov na voljo 9 mio EUR, v letu 2008 pa bo višina teh sredstev že 65 mio EUR.
Tudi v primeru Sveta za konkurenčnost, tako kot pri Odboru za reforme ali Svetu za trajnostni razvoj smo vzpostavili in izvajali nov vzorec politike, ki se naslanja na civilno družbo ter participacijo stroke in vseh drugih zainteresiranih deležnikov. »Živimo v informacijski družbi. Znanje ni več koncentrirano samo v pisarnah državne uprave. Treba se je odpreti in se nasloniti na ideje vseh ljudi, ki si želijo razvoja države. Služba za razvoj je tu vzpostavljala nove vzorce, ki morajo postati stalna praksa povsod,« je poudaril minister Turk.
Služba za razvoj je torej v mandatu 2004-2008 uspešno spodbujala ekonomske reforme, predvsem tehnološki razvoj, izboljšala je učinkovitost trikotnika znanja, ter skrbela za razvojno usmerjen socialni sistem. "Iskanje ravnotežja med ustvarjalnostjo in podjetnostjo na eni ter skrbjo za človeka in naravo na drugi strani ostaja temeljno vodilo za delovanje službe tudi v naprej" je sklenil minister Turk. |
