Slovenski menedžerji menijo, da davčni sistem pri nas skorajda popolnoma odvrača ljudi od dela in napredka, medtem ko so denimo islandski, estonski in slovaški menedžerji dali njihovim nacionalnim davčnim sistemom kar trikrat višjo oceno glede njihove stimulativnosti kot slovenski.
Slovenija ima visoke stroške dela na enoto BDP
Kot kaže zadnje Poročilo o razvoju (UMAR, 2005), ima Slovenija takoj za Veliko Britanijo najvišje stroške dela na enoto BDP. V razvojno najbolj propulzivnih evropskih državah kot so Švedska, Danska ali Finska so kljub visoki ravni razvitosti in plač ti stroški dela na enoto BDP za 10 do 20 odstotkov nižji kot v Sloveniji.
V Sloveniji je obdavčitev dela glede na njegovo produktivnost nekajkrat previsoka, sistem socialnih transferjev pa preveč nepregleden in širokogruden, zato ne spodbuja ljudi k delovni aktivnosti.
To se na koncu seveda odraža v dejstvu, da je po opravljenem številu delovnih ur na teden Slovenija med članicami EU uvrščena na začelje (tretje mesto od spodaj). V Sloveniji so posamezniki in podjetja sistemsko destimulirani, da bi več in bolje delali.
Namen ukrepov
Namen teh ukrepov je korenita davčna reforma, ki mora najprej bistveno spremeniti sistemske parametre (davčne stopnje) ter poenostaviti davčne predpise in odpraviti administrativne davčne ovire, ki sistemsko odvračajo posameznike in podjetja od večje aktivnosti.
Glavni namen davčne reforme v smeri uvedbe enotne davčne stopnje (EDS) in poenostavitve davčnih predpisov je predvsem razbremeniti slovensko gospodarstvo in oblikovati pogoje za njegovo večjo konkurenčnost na svetovnih trgih.
Gre za prvi korak k omogočanju sistemskih pogojev za doseganje Lizbonskih ciljev, to je za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, za prestrukturiranje gospodarstva v smeri večje tehnološke zahtevnosti, večje intenzivnosti človeškega kapitala in višje dodane vrednosti ter za večje zaposlovanje.
Sistem EDS bistveno stroškovno razbremenjuje podjetja
Sistem EDS bistveno stroškovno razbremenjuje podjetja (vključno z odpravo davka na izplačane plače (DIP)), hkrati pa zaradi enotne, nižje dohodninske stopnje bistveno zmanjšuje bruto stroške dela za slovenska podjetja. S tem pride dejansko do dveh pozitivnih učinkov na slovenska podjetja.
Znižanje bruto stroškov
Prvič, znižanje bruto stroškov dela zaradi odprave DIP in uvedbe EDS vpliva na zmanjšanje stroškov dela in s tem na povečanje poslovnega presežka, ki ga lahko podjetja namenijo za povečanje izdatkov za raziskave in razvoj, za povečanje potrebnih investicij v nove tehnologije in nove proizvodne programe ter za dodatno zaposlovanje.
Zmanjšanja relativne cene zaposlenih
Drugič, z uvedbo EDS pride do zmanjšanja relativne cene zaposlenih z višjo izobrazbo glede na zaposlene z nižjimi stopnjami kvalifikacije.
S tem se za podjetja poveča privlačnost zaposlovanja bolj izobražene delovne sile, s čimer se bodo povečale možnosti za povečanje kreativnega potenciala, sposobnosti sledenja tehnološko vodilnim podjetjem v svetovnem merilu ter inovacijske sposobnosti podjetij.
Ostali ukrepi
Ostali ukrepi na področju sprememb davčnega sistema (enotna stopnja DDV, spremembe obdavčitve dohodka pravnih oseb, poenostavitve davčnega postopka, davek na nepremičnine in premoženje, zagotovitev socialne vzdržnosti prehoda na nov sistem, združitev in posodobitev Davčne in Carinske uprave) omogočajo usklajen prehod na nov davčni sistem, ki bo spodbujal in podpiral hitrejši razvoj in večjo globalno konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
Nekatere izmed predlogov, ki so vključeni v ukrepe, zlasti z vidika poenostavitev davčnega sistema, je Ministrstvo za finance že upoštevalo v aktualni predlogih spremmeb davčne zakonodaje.
Pri oblikovanju predlogov na področju davčne reforme nismo upoštevali vidika regionalizacije oziroma strukture virov različnih ravni države. Te rešitve bo potrebno poiskati skupaj s pripravo predlogov za morebitno oblikovanje pokrajin.
Korenita davčna reforma v smeri EDS mora biti usklajena z reformo socialnih transferjev
Korenita davčna reforma v smeri EDS mora nujno iti z roko v roki z reformo socialnih transferjev, še posebej, če želimo razmišljati o bolj razvojno usmerjenem in davčno pravičnem davčnem sistemu.
Seveda pa to zahteva poenotenje vseh informacijskih baz v Sloveniji: dohodninske baze (DURS; MF), štirih baz socialnih transferjev (MDDSZ), premoženjske baze (MF) ter baze lastnikov avtomobilov (MNZ).
Vse te baze so zaenkrat nepovezane, zato v posebnih dveh ukrepih predlagamo:
- vzpostavitev centralne evidence pravic iz javnih sredstev in
- eno vstopno točko za uveljavljanje vseh socialnih pravic.
To je edini način, da v Sloveniji oblikujemo optimalni davčni sistem in sistem socialnih transferjev, ki bo spodbujal gospodarski razvoj, hkrati pa bo socialno in proračunsko vzdržen. |
